-
1 back
[bæk] 1. noun1) (in man, the part of the body from the neck to the bottom of the spine: She lay on her back.) hrbet2) (in animals, the upper part of the body: She put the saddle on the horse's back.) hrbet3) (that part of anything opposite to or furthest from the front: the back of the house; She sat at the back of the hall.) hrbtna stran, zadnji del4) (in football, hockey etc a player who plays behind the forwards.) branilec2. adjective(of or at the back: the back door.) zadnji3. adverb1) (to, or at, the place or person from which a person or thing came: I went back to the shop; He gave the car back to its owner.) nazaj2) (away (from something); not near (something): Move back! Let the ambulance get to the injured man; Keep back from me or I'll hit you!) stran3) (towards the back (of something): Sit back in your chair.) zadaj4) (in return; in response to: When the teacher is scolding you, don't answer back.) nazaj5) (to, or in, the past: Think back to your childhood.) nazaj4. verb1) (to (cause to) move backwards: He backed (his car) out of the garage.) vzvratno peljati2) (to help or support: Will you back me against the others?) podpreti3) (to bet or gamble on: I backed your horse to win.) staviti na•- backer- backbite
- backbiting
- backbone
- backbreaking
- backdate
- backfire
- background
- backhand 5. adverb(using backhand: She played the stroke backhand; She writes backhand.) z backhandom; nazaj nagnjeno- backlog- back-number
- backpack
- backpacking: go backpacking
- backpacker
- backside
- backslash
- backstroke
- backup
- backwash
- backwater
- backyard
- back down
- back of
- back on to
- back out
- back up
- have one's back to the wall
- put someone's back up
- take a back seat* * *I [bæk]nounhrbet, hrbtišče; zadnja, spodnja stran; naslonilo, hrbtnik; velik čeber, sod; sport branilec, zaščitnikat the back — zabehind the back of s.o. figuratively za hrbtom komuto break the back of s.th. — opraviti glavni del nalogeto have s.o. on one's back — imeti koga na vratuto see the back of s.o. — znebiti se kogato turn one's back upon s.o. — obračati hrbet komu, zapustiti kogaII [bæk]adjectivehrbten; nazadujoč, zaostal; zadnji; zastarel, nazadnjaškiback number — stara številka (časopisa); slang nemoderen človek, starokopitnež; zastarel načinto take a back seat — imeti skromno službo, ne siliti v ospredjeIII [bæk]adverbnazaj; zadaj; nekoč, prej; spet, znovato go back on s.o. — pustiti koga na cediluto pay s.o. back (in his own coin) — vrniti komu milo za dragoto go back from ( —ali upon) one's word — besedo snesti, preklicatito hang back — mečkati, omahovatito talk ( —ali answer) back — ugovarjati, oporekatiIV [bæk]1.intransitive verbnazaj stopiti, umikati se; zmuzniti se;2.transitive verbnazaj potisniti, nazaj gnati, nazaj voziti; podpreti, podpirati; pomagati; staviti; (o)krepiti; biti opora; biti ozadje; indosiratito back a horse — zajahati konja; staviti na konjato back the wrong horse — ušteti se, staviti na napačno kartoto back the oars, to back astern — nazaj veslatito back and fill — kolebati, ne se odločitito back on s.o. — izdati koga, pustiti ga na cedilumarine back her! — vozi nazaj! -
2 slop
[slop]past tense, past participle - slopped; verb(to (cause liquid to) splash, spill, or move around violently in a container: The water was slopping about in the bucket.) pljuskati; razlivati se- sloppy- sloppily
- sloppiness* * *I [slɔp]1.nounrazlita tekočina, mlakuža, luža; plural brezalkoholna (redka, brezokusna) pijača, brozga, slabo vino; redka, tekoča bolniška hrana; (plural) pomije, oplaknica, umazana ali postana voda, vsebina nočne posode; figuratively nekaj priskutnegato empty the slops — izliti umazano vodo;2.intransitive verb & transitive verbpoliti (se) ( with z), razliti (se); poškropiti, umazati (z umazano tekočino, s pomijami)to slop over (out) — preliti se, razliti (se); bresti, broditi po (skozi) nesnago; slang figuratively pretirano se navduševati, biti veselII [slɔp]nounhalja, jopič; (cenena) konfekcijska obleka; oblačilnica; plural nautical obleka in posteljnina, ki se daje mornarjem v mornarici; plural archaic široke hlačeIII [slɔp]nounBritish English slang policaj -
3 low
I 1. [ləu] adjective1) (not at or reaching up to a great distance from the ground, sea-level etc: low hills; a low ceiling; This chair is too low for the child.) nizek2) (making little sound; not loud: She spoke in a low voice.) tih3) (at the bottom of the range of musical sounds: That note is too low for a female voice.) nizek4) (small: a low price.) nizek5) (not strong; weak or feeble: The fire was very low.) šibek6) (near the bottom in grade, rank, class etc: low temperatures; the lower classes.) nizek2. adverb(in or to a low position, manner or state: The ball flew low over the net.) nizko- lower- lowly
- lowliness
- low-down
- lowland
- lowlander
- lowlands
- low-lying
- low-tech 3. adjectivelow-tech industries/skills.) tehnološko nezahteven- be low on II [ləu] verb(to make the noise of cattle; to moo: The cows were lowing.) mukati* * *I [lou]adjectivenizek; globok (poklon, izrez obleke); tih, globok (glas); plitev (voda); majhen (hitrost); nizko ležeč; skoraj prazen (posoda); komaj zadosten (zaloga), neizdaten (hrana); podhranjen; slab, slaboten (pulz); razmeroma nov ali mlad; potrt; prezirljiv (mnenje); manj vreden; preprost, primitiven; vulgaren, prostaški (značaj)at the lowest — najmanj, minimalno, po najnižji cenifiguratively at a low ebb — izčrpan (sredstva)low voice — nizek glas, globok glasfiguratively in low water — brez denarja, v škripcuII [lou]adverbnizko, globoko, tiho; economy poceni; borno, ubožno, ponižno; prostaškoto bring s.o. low — ponižati, oslabiti, potlačiti kogato lay low — podreti, ubitito lie low — biti ponižan, slang skrivati se, pritajiti sefiguratively the sands are running low — čas je skoraj potekel, konec se bližaIII [lou]nounprva prestava (avto); meteorology nizek zračni pritisk, depresija; American najnižje stanje, minimumIV [lou]1.nounmukanje;2.intransitive verbmukati -
4 plain
[plein] 1. adjective1) (simple or ordinary; without ornament or decoration: plain living; good, plain food.) preprost2) (easy to understand; clear: His words were quite plain.) jasen3) (absolutely open or honest, with no attempt to be tactful: I'll be quite plain with you; plain speaking.) odkrit4) (obvious: It's plain (to see) you haven't been practising your music.) očiten5) (not pretty: a rather plain girl.) puščoben2. noun1) (a large flat level piece of land: the plains of central Canada.) ravnina2) (a kind of knitting stitch.) desna petlja•- plainly- plainness
- plain chocolate
- plain clothes
- plain sailing
- plain-spoken
- in plain English* * *I [pléin]adjective ( plainly adverb)preprost, enostaven, navaden; brez okraskov, preprost (soba itd.); nevzorčast, enobarven (blago); črno-bel (fotografija, risba); nemikaven, neprivlačen, neuglajen (obraz, dekle); jasen, razumljiv, nedvoumen, brez ovinkov (pogovor), očiten, razločen; nerazredčen (alkohol); odkrit, pošten; srednji, nepomemben, povprečen; metallurgy nelegiran (npr. jeklo); raven, plosk (dežela); figuratively gol, čist (nesmisel)plain card — navadna karta (razen kralja, dame in fanta)as plain as plain can be — ali as plain as the nose on one's face — ali plain as a pikestaff — ali as plain as point — jasno kot beli danplain dealer — poštenjak, odkrit človekplain dealing — odkritost, iskrenost, pošteno trgovanjeplain sewing — bela vezenina, šivanje belega perilaII [pléin]adverbjasno, razumljivo; odkrito, poštenoIII [pléin]nounravnina, ravan, nižava, poljana; bojišče; plural prerijaIV [pléin]intransitive verb British English archaic & poetically žalovati, tožiti, tarnati -
5 simple
['simpl]1) (not difficult; easy: a simple task.) enostaven2) (not complicated or involved: The matter is not as simple as you think.) preprost3) (not fancy or unusual; plain: a simple dress/design; He leads a very simple life.) preprost4) (pure; mere: the simple truth.) čist5) (trusting and easily cheated: She is too simple to see through his lies.) lahkoveren6) (weak in the mind; not very intelligent: I'm afraid he's a bit simple, but he's good with animals.) neveden•- simplicity
- simplification
- simplified
- simplify
- simply
- simple-minded
- simple-mindedness* * *I [simpl]adjective ( simply adverb)enostaven, preprost, nekompliciran; jasen, čist, nepotvorjen (resnica); brez okraskov; nesestavljen, nespojen, brez primesi; nepokvarjen, neafektiran, naraven, preprost; naiven, neveden, bedast, neumen, lahkoveren, bebastin simple beauty — neokrašen, v naravni lepotisimple eye — eno od očes, ki tvorijo oko žuželkesimple equation — enačba 1. stopnjesimple madness — čista, prava norostpure and simple — čist, popolnI am not so simple as to believe that... — nisem tako naiven, da bi verjel, da...II [simpl]nounnaivnež, bedak, norec; preprost človek; zdravilna rastlina; plural zdravilne rastline, zelišča; plural norosti, norčije, neumnosti -
6 thing
[miŋ]nounstvar, reč, predmet, stvor; bitje, oseba; posel, delo; colloquially oné, onegá; plural stvari, predmeti, obleka, pribor, potrebščine, hrana, lastnina; colloquially pohištvo; orodje; posodje; književna dela; stanje stvari, dejstvo; okolnosti, razmere, odnosi; svojstva; ureditev; misli, izjavethe thing — bistveno, prava stvarand the things colloquially in podobne stvari (podobno)for one thing — v prvi vrsti, prvothe first thing after — prva stvar nato, takoj natooh, poor thing! — o, revče!things person: juridically osebne, premične stvarithings real — nepremičnine, realitetethings political — stvari politike, politične zadeveof all the things to do! — in ravno to moraš napravitito have a thing about colloquially biti ves mrtev na (kaj); imeti strah pred; imeti (kaj) protito make a (good) thing of colloquially dobiti (izvleči) dobiček izto put things into s.o.'s head — vznemiriti koga (s kako novico)
См. также в других словарях:
príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bogàt — stil. bôgat áta o prid., bogatéjši (ȁ ā; ó ā) 1. ki ima mnogo materialnih dobrin: dobila je bogatega moža; zelo je bogata / bogata dežela; bogata hiša; pren. bogata jesen 2. ki ima dosti določene stvari: bogati rudniki; bogata zbirka kamnov;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dóber — dôbra o prid., bóljši (ọ ó) 1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
láhek — tudi lahák hka o tudi ó prid., lážji (á ȃ á) 1. ki ima razmeroma majhno težo: lahek kamen; lahek kovček, tovor; vzdigni otroka, saj je lahek; olje je lažje od vode; lahek kot pena, pero / lahek pomladanski plašč; lahke zavese; ta obleka je lahka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pocéni — prid. neskl. (ẹ) ki je po nizki ceni: poceni knjiga, obleka; hrana ni poceni; poceni pohištvo, stanovanje / ekspr. naliva se s poceni žganjem z žganjem slabše kakovosti // ekspr. malovreden, slab: poceni film; poceni literatura; njegova šala je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pràv — prisl. (ȁ) 1. izraža, da je dejanje ali stanje v skladu z določenim pravilom, normo, ant. narobe: prav si izračunal; naloga je prav napisana; ne ravnate prav; čisto prav si razložil / v povedni rabi: tako bo vse prav; prav je, da se mu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prigóvor — a m (ọ̑) 1. prigovarjanje: s prigovori ne boš nič dosegla 2. publ. ugovor, očitek: bilo je veliko prigovorov proti takemu načinu prikazovanja dogodkov; vedeli smo, da ne trpi prigovora; novico so sprejeli brez prigovora; prigovori in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prilégati se — am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. pri namestitvi biti v dotiku s čim po vsej površini: kapa se prilega glavi; obleka se je tesno prilegala telesu; ovratnik se lepo prilega vratu / te bluze se prilegajo telesu // biti ustrezen glede na velikost, obliko:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rávno — prisl. (á) nav. ekspr. 1. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: ravno on je to storil / ravno tisto obleko bom kupil; avtomobil je ustavil ravno pred hišo / ravno tak je kot oče; ravno tako govori kot njegov brat; danes sem ga ravno tam srečal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ustrézen — zna o prid., ustréznejši (ẹ ẹ̄) 1. ki ima zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj: nimajo ustreznih prostorov; ustrezna hrana za otroke; kupiti ustrezno posodo; najti ustrezno mesto; več otrok nima ustreznega varstva / pesnik je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vsakdánji — a e prid. (ā) 1. ki se zaradi pogostnosti pojavljanja ne razlikuje od stvari svoje vrste: gneča na cesti je vsakdanji pojav; poslovila sva se z nekaj vsakdanjimi besedami; pogovarjala sva se o vsakdanjih stvareh / ekspr. skrb za vsakdanji kruh;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika